Notranje ograje: Nakit stopnišča

Ograja ob stopnišču je del celote, del notranje zasnove. Les, kovina, steklo so najpogostejši materiali, iz katerih je izdelana. Včasih pa vidimo tudi kaj manj običajnega, kot so vrvi, tekstil ali kakšna inovativna kombinacija omenjenih materialov. Ograja ni pomembna le z varnostnega vidika, ampak tudi z estetskega in arhitekturnega.

»V zgodovini arhitekture ima oblikovanje stopnišča velik pomen tako za arhitekta kot samega uporabnika, ne le kot estetska in prostorska komponenta, ampak tudi kot njena simbolna vrednost. Stopnišče je simbol povezovanja in odprtosti, zlasti pa kot funkcio­nalni element omogoča prehod med etažami,« pravi arhitekt Gašper Demšar iz biroja Demšar arhitekti in dodaja, da so stopnice tudi prostor zadrževanja, na primer Španske stopnice v Rimu ali široka stopnišča pred grškimi svetišči.

​

Najprej funkcionalnost in varnost

​

Prvo vprašanje pri oblikovanju ograje ob stopnišču je po njegovih besedah vprašanje funkcionalnosti in varnosti. »Oblikovanje ograje sledi kontekstu oblikovanja celotnega interierja, zato vedno poskrbim, da je tudi ograja v sozvočju s celoto. Ker stopnišča ponavadi oblikujem kot osrednji del prostora in jih ne skrivam, so že same stopnice poudarjen arhitekturni element s svojim položajem in konfiguracijo,« pravi arhitekt, ki običajno teži k čim lahkotnejšemu in trans­parentnemu oblikovanju, tako da stopnice »dihajo«. Stopnišče zanj ni le komunikacija, v hiši je lahko tudi prostor atrakcije, ko je del bivalnega prostora, v katerega je odprto, in se recimo otroci na njem ne le zadržujejo, ampak tudi igrajo in z njega opazujejo dogajanje v hiši.

»Ograja je sestavni del interierja, ta pa odseva duha hiše in želje naročnikov. Pri načrtovanju vedno upoštevam, kdo bo uporabnik,« pojasnjuje projektantka notranje opreme Lidija Rutar iz arhitekturnega biroja Habitare. Če gre za družino z majhnimi otroki, je treba poskrbeti, da bo ograja povsem varna, brez morebitnih odprtin, skozi katere bi lahko splezal otrok. Za starejše ljudi je zelo pomembno držalo, saj bi bila drugače hoja po stopnicah težavna. Če je ograja na galeriji, je dobro, da je vsaj na videz transparentna in dopušča pogled na preostale prostore. Trans­parentne ograje dajejo občutek večjega prostora, še pravi sogovornica o tem, kaj vpliva na odločitev, kakšna bo ograja ob notranjem stopnišču hiše, ki jo projektira.

​

Izbira in kombinacije materialov

​

Kakšna bosta stopnišče in ograja na njem, je odvisno zlasti od hiše in njene zasnove. Kot pravi Rutarjeva, včasih kombinira kovino in žico, slednja ji je predvsem všeč kot material. Prav tako je lepa steklena ograja z lesenim držalom, lahko je tudi steklena s kovinskim držalom, samo lesena ali pa je sploh ni. V otroških sobah z galerijo je lahko ograja iz obstojne tekstilne mreže.

Pri izbiri materialov, in to vseh v stanovanju, pravi sogovornica, so pomembna razmerja: »Zato vedno pazim, da ni preveč bodisi stekla, kovine ali pa lesa, ker je potem vse skupaj preveč monotono. Prav tako sem pozorna, kako se obnaša zvok v prostoru.« Če so na tleh keramične ploščice ali kamen, ob tem pa ni materialov, ki bi vpijali zvok, je lahko steklena ograja po njenih besedah razlog, da v prostoru odmeva.

Steklena ograja je po besedah Rutarjeve nasploh primerna skoraj za vse tipe prostorov. Taka brez držala in profilov, ki jih skrijemo v tlak ali steno, ne posega v prostor in deluje, kot da ničesar ni. Ob morebitnih slabostih sogovornica najprej pomisli na prstne odtise, ki se poznajo na steklu in jih je treba večkrat očistiti. »Če je steklena površina prevelika, se zvok odbija, zato občutek v prostoru ne bo prijeten,« je še ena od negativnih lastnosti. Ali se steklo lahko razbije? »Dovolj debelo se težko razbije. Uporabita se dve površini kaljenega stekla, ki se zlepita skupaj. Tudi ob močnem udarcu se ograja ne razsuje na tla, ampak le popoka in ohrani varnostno funkcijo,« odgovarja.

Nasprotno pa se Gašper Demšar raje izogiba uporabi stekla pri ograjah, saj ga kljub transparentnosti dojema kot material, ki stopnišče ločuje in preprečuje »dihanje«, prav tako je hladen in trd na dotik, pa še nepraktičen zaradi čiščenja. A ga kljub temu včasih vključi, in sicer tam, kjer to narekuje sama zasnova oblikovanja, steklu pa doda ročaj iz lesa, ki je na dotik prijetnejši in toplejši.

 

Stopnice brez ograje

 

Stopnice brez ograje delujejo minimalistično, izčiščeno. Seveda se ob pogledu na tak­šno stopnišče najprej vprašamo, kako varna je hoja po njem. »Če gre za javni objekt ali če je hiša namenjena za oddajanje in jo uporab­lja več ljudi, minimalni tehnični pogoji tako in tako zahtevajo primerno ograjo,« pojasnjuje Rutarjeva. Sama je v nekaj hišah že sprojektirala stopnišče brez ograje. »V kamniti počitniški hiši so bile stopnice deloma odprte, na višini pa je kot primerna zaslomba delovala stena. V hiši s sodobno zasnovo sem zasnovala stopnice brez ograje, ki so vodile le do medetaže in višina ni bila problematična, v njej pa je živel mlad par,« še pravi sogovornica.

Stopnišča so po besedah Gašperja Demšarja lahko tudi brez ograje, a je ta rešitev v stanovanjskih objektih primerna le tam, kjer stop­niščni koridor poteka med dvema stenama ali pri stopniščih, ki so zelo široka, in še to pod pogojem, da se uporabnik zaveda, da je s tem vidik vizualnega pred varnostjo, in je pri vsakodnevni uporabi pozoren na to.

 

Detajli za piko na i

 

Tako kot pri drugi opremi lahko detajli spremenijo tudi podobo stopniščne ograje, jo naredijo zanimivo in drugačno. »Žica kot material zaradi svoje oblike in trdnosti omogoča več različnih form. Perforirane kovinske ograje so lahko zelo zanimive, ker igra svetlobe ustvarja vzorce v prostoru. Steklena ograja se lahko peska, tako se lahko nanjo nanese grafika ali vzorec. Ograja, zasnovana kot mreža ali iz vrvi ali kovinskih palic, je prav tako zanimiva,« našteje Rutarjeva samo nekaj iz vrste možnosti, ki se ponujajo. V hiši, kjer je tla in stopnice prekrival les, ki deluje izredno toplo, je s kovinsko ograjo, kombinirano z žico, želela ublažiti »preveč topline« in vnesti nekaj kontrasta v materialih. Če bi se v tem primeru odločili za drug koncept in bi uporabili les tudi za ograjo, bi po njenih besedah prostor deloval bolj klasično.

»Ograja pri stopnišču je kot nakit: lahko je oblikovana zelo minimalistično ali pa zelo poetično, kot lahko to občudujemo pri art decoju,« pravi Demšar. Ob tem omeni še en vidik, na katerega marsikdo pozabi, to je osvetlitev ograje oziroma svetlobo v sami ograji, ki lahko soustvari dodatno oblikovno vrednost. Osvetlitev po njegovih besedah celotno stopnišče skupaj z ograjo ambientalno nadgradi in mu da dodatno vrednost, uporabniku pa obogati izkušnjo prostora.

 

 

Delo in Dom, 25. marec 2015